Letos v ZASUKu postavljamo v ospredje prostorsko problematiko. Pri tem se je seveda nemogoče ukvarjati izolirano zgolj z mankom produkcijskih prostorov, saj so bivalne stiske delavcev z vsakim mesecem večje. Delo in življenje sta dve plati istega kovanca, zato je stanovanjska problematika tudi zelo pomembna sindikalna tema.
Ni redko, ko kot argument slišimo, da naj se delavci, ki si dražjih stanovanj v mestu ne morejo privoščiti, odselijo na podeželje. Naš koordinator Miha Blažič v zadnji Tarči plastično pojasni zakaj takšni nasveti ne zdržijo. Tudi preskrbljeni ljudje, ki si v Sloveniji še lahko privoščijo draga stanovanja v mestu, potrebujejo servis delavcev, ki pa ne morejo živeti v mestu. Negativne posledice gentrifikacije tako čutimo vsi, revnejši in bogatejši prebivalci države:
“Ta zgodba o razvoju podeželja je zelo pozitivna v kolikor imajo ljudje seveda, da imajo tudi tam ljudje službe in možnost dela. To pa, da se bo cela Slovenija vozila v Ljubljano kjer je skoncentrirana vsa ključna infrastruktura, šolstvo, zdravstvo, službe in tako naprej, pa ne more biti neka rešitev. Mi vidimo, da se je od leta 2008 do danes za 30 % zvišalo število dnevnih vozačev, zdej smo že skoraj na 140.000 to je popolnoma blazen sistem, to je čist iracionalno. In še enkrat, kaj ta človek, ki se dve uri vozi na šiht vsak dan in dve uri nazaj? Kot prvo žrtvuje svoje zdravje, kot drugo onesnažuje okolje, kot tretje povzroča prometne konice v Ljubljani, ki so tukajšnjim prebivalcem neprijetne … Vse to gre v vzdrževanje teh nenormalno visokih cen nepremičnin.
Ko ste imeli v prispevku gospoda Šeruge, ki govori o svojem sinu, ki bi delal v Kliničnem centru. Videli smo, koliko imajo financirana stanovanja poslanci. Ali ne bi bila to ena velika spodbuda, da bi imeli suvencionirana stanovanja za zdravstvene delavce? Ali ne bi to naredilo ta poklic bolj privlačen? Ne bi st tem rešili tudi ta problem? Ali pa za učitelje in za druge poklice kjer v Ljubljani primankuje kadrov, ker si ne morejo privoščit stanovanj, ker je nenormalno drago ali ker bi se morali cele dneve vozit.
To so vse zelo povezani problemi, zato tukaj res ne morem razumeti kakršnegakoli šparanja pri vprašanju reševanja stanovanjske krize v prestolnici ali v večjih središčih. Zanemarjanje tega vidimo ima ogromno enih posledic za celo državo (ljudi), ki še enkrat kot rečeno subencionira ceno teh nepremičnin zato, da lahko postajajo tako visoke.”
Celotno oddajo si lahko ogledate na tem naslovu.