“Pred kratkim smo na delavnici sindikata Zasuk za kolektivno pogodbo za samozaposlene v kulturi računali, v kolikšni meri je plačilo za naše opravljeno delo pravično, če so vanj všteti tudi vsi stroški, ki nastanejo ob opravljanju dela: bolniške odsotnosti, regres, najem pisarne, delovna sredstva, malica, potni stroški, izobraževanja, nagrade, delovna doba in vse drugo, kar imajo zaposleni v javnem sektorju – tudi zgražajoči se direktorici – bolj ali manj pokrito iz naših skupnih, javnih sredstev. Moj izračun me je krepko razjezil – kar slabo mi je postalo –, saj sem ugotovil, da sem bil za članek za javno institucijo plačan kar sedemkrat premalo. Ko sem se hotel potolažiti, da pač naslednjič takšnega dela ne bom sprejel, sem skozi nadaljnje izračune ugotovil, da je bilo tudi najbolje plačano delo plačano trikrat premalo. Tudi če k temu prištejem prispevke, ki mi jih za status iz proračuna krije država, sem v najboljšem primeru plačan vsaj dvakrat premalo.
Če sem že pri statusu, moram dodati, da ta nikakor ni podarjen, saj ga moram s svojimi dosežki vsakih pet let dokazovati in v to vložiti več dni (neplačanega) dela. Zdi se mi, da se marsikatera javna institucija z državo na čelu pri sodelovanju s samozaposlenimi tega tudi dobro zaveda, namreč, da bomo sodelovanje z njo potrebovali pri podaljševanju statusa in da bomo zato pripravljeni sprejeti tudi krepko podplačano delo. Torej po principu: »plačamo« (saj država prispevkov v resnici ne plačuje, ampak številke z enega računa premešča na drugega) ti nekaj, da te bomo drugje dejansko podplačali in s tem še naprej vzdrževali status quo izkoriščevalskega kastnega sistema v kulturi. To dokazujejo izračuni vseh udeleženk in udeležencev na delavnici, saj so vsi – razen ene izjeme, ki je opravljala delo za zasebni sektor – ugotovili, da so za svoje delo za javne institucije plačani vsaj dva- do trikrat premalo. Oprostite, ampak to ne more biti naključje. Ne namigujem na teorijo zarote, ampak uravnilovka v ozadju je očitna. Država s tem, ko nas drži na robu revščine – s cenzusom okrog 20.000 evrov za bruto bruto letno plačo –, v resnici privarčuje, saj nas za naše dejansko delo toliko podplača, da se ji kritje naših tako rekoč minimalnih prispevkov pod črto izplača.”
Celoten komentar si preberite na Disenzu.