“Za izboljšanje stanja je treba misliti druge rešitve. Namesto odvzemanja prostih dni bi bilo treba vzpostaviti obsežnejšo mrežo programov, ki omogočajo brezplačne oziroma glede na finančne zmožnosti družine dostopno subvencionirane varstvene aktivnosti otrok v času počitnic. Te dejavnosti bi morale čim bolj poudarjati gibanje, ne pa da, kot v šoli, otroke za več ur na dan posedejo za mizo. Obenem bi bilo treba iti še dlje. Splošni dogovor je, da otroci na razredni stopnji osnovnošolskega izobraževanja ne morejo biti sami doma, zato šole po pouku organizirajo brezplačno varstvo. Poleti te možnosti ni in isti otroci so prepuščeni sami sebi. Nujno bi bilo, da se staršem v primeru, ko dostopnega organiziranega varstva ni mogoče zagotoviti, za preostanek dni med razpoložljivim dopustom in nepokritimi dnevi šolskih počitnic omogoči varstveni dopust.
V Sloveniji je razprava o ekonomskih in socialnih učinkih šolskih počitnic nujna. Vendar ne na način, kot je leta 2011 šolsko ministrstvo osnovalo delovno skupino turističnega lobija, ki je preučevala učinke finančnih izpadov enotnih zimskih počitnic na gospodarstvo, ampak bi bilo treba začeti snovati rešitve za zagotavljanje igrivih in brezskrbnih počitnic za vse otroke. Namesto da se med počitnicami poglabljajo socialne razlike in da vse več staršev doživlja stiske, bi morali iskati načine, kako v tem času okrepiti družinske in skupnostne vezi. Ne nazadnje bi bilo nujno vnovič premisliti deljenost zimskih počitnic, saj več tisoč družin, razpetih med vzhodno in zahodno Slovenijo, še vedno počitnikuje ločeno.”
Celoten komentar si preberite na Disenzu.